Velikokrat bi raje pobegnili v samoprevaro ali iluzijo, kot si priznali, da nam nekaj enostavno ne ustreza več. Da nekaj v našem življenju za nas preprosto ne deluje. Takšen beg nam sprva lahko prinese olajšanje. Na dolgi rok pa lahko postanemo nezadovoljni, jezni, žalostni, zagrenjeni ali celo zbolimo.

Soočenje s tem, kako se v nekem obdobju življenja resnično počutimo, ni vedno prijetno.

Brez tega prelomnega spoznanja pa nezavedno ohranjamo stare vloge. Šele, ko si dovolimo sami sebi priznati, kje trenutno smo, brez obsojanja in brez pritiska nase, se v nas začne prebujati nekaj novega.

Včasih se želja po spremembi rodi iz dolgoletnega trpljenja ali odrekanja. Ni pa nujno, da je z načinom življenja navzven kaj kritično narobe, da se zgodi ta notranji premik. Lahko preprosto močno začutimo, da smo pripravljeni na nekaj novega in da je to za nas tako pomembno, da se temu ne želimo odreči.

Ko se odločimo slediti notranjemu klicu in raziskujemo svoj notranji svet, jasneje prepoznamo, kje je potrebna sprememba meja v odnosih. Bolj se zavedamo svojih vrednot, prioritet, potreb in želja. Vsako takšno spoznanje je doprinos k pristnosti, samozavesti in dobremu počutju.